Intervju v Slovenskih Novicah
Ko Blejci opisujejo zgodovino turizma v svojem kraju, ne morejo mimo Arnolda Riklija. Švicarski hidropat je pri kraju 19. stoletja ustanovil Naravni zdravilni zavod. Začel je uveljavljati svojo metodo zdravljenja z vodo in ker je bilo treba privabiti goste, so na Bledu krenili urejati kopališče, sprehajalne poti in prenočišča.
Kot je razbrati na uradnih spletnih straneh blejskega turizma, je Arnold Rikli na Bled hitro privabil četo somišljenikov, ki so verjeli v zdravilno moč vode. Zanje je dal leta 1895 »postaviti preprosto leseno kopališče v švicarskem slogu in zdravstveni zavod, kjer je imel svojo ordinacijo, kuhinjo, jedilnico in upravne prostore«. Gostje, ki so na Bled prihajali odpravljat svoje zdravstvene tegobe, so sledili Riklijevemu urniku – ta se je začel že ob zgodnji peti ali šesti jutranji uri, in je zajemal sprehode, bosopeto sprehajanje po rosni travi, kopanje, sončenje in vegetarijansko prehrano. Takšen način vračanja na pot zdravja pa bi še danes sodil med alternativne oblike, kajne?
Pestra izbira alternativnih metod
Dandanes takšnih, bosonogih sprehajalcev, na Bledu bržčas ne boste našli, bi pa zlahka lahko napisali, da se osrednji gorenjski turistični kraj še vedno visoko uvršča na zemljevid vseh tistih, ki prisegajo na alternativne metode zdravljenja. V enega od blejskih hotelov skorajda vsak mesec prihaja ruski zdravilec, ki je »zaradi najvišjih ocen na izpitih registriran med deset najboljših zdravilcev na svetu«. V drugem hotelu tudi to pomlad gostuje »sodobni zdravitelj, učitelj, duhovnik, filozof, vitez, človekoljub in mistik«. Le nekaj sto metrov proč, prav tako ob najbolj prometni blejski cestni žili, je tretji hotel, kjer že vrsto let deluje daleč naokoli znani hrvaški zdravitelj. In zgolj par korakov proč je pred kratkim nastala še Prestolnica zdravja Bled, ki deluje pod geslom: »Do psihofizičnega zdravja na enem mestu po naravnih metodah.« Novonastalo blejsko prestolnico zdravja vodi Denis Žvegelj.
Kdor je kdajkoli navijal za naše športnike, se bo v sekundi spomnil, da je Blejec Denis Žvegelj skupaj z Iztokom Čopom na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 v dvojcu brez krmarja osvojil prvo olimpijsko medaljo za Slovenijo. Ko je bronasti olimpijec ob koncu minulega stoletja v kot postavil veslaško opremo, je kot predsednik Veslaške zveze Slovenije ostal zvest temu športu. Tako je bilo do pred nekaj leti, nato pa se je Žvegelj, ki je dokončal študij za strojništva na znani ameriški univerzi Brown, oddaljil od športnih voda in zaplul še globlje v vode, ki ji pot kažejo različni načini do boljšega psihofizičnega zdravja.
Rad bi, da Bled ni le postaja prehodnih gostov, ki si po ogledu otoka in gradu, privoščijo še kremšnito in odidejo naprej
»Z načini kako naravno postati uspešnejši, močnejši, odpornejši, in bolj osredotočen na za cilj se ukvarjam že od kar sem pričel s športom. Ker me je vedno gnalo, kako preseči omejitve, ki nam jih ali si jih sami postavimo, že več kot 15let hodim po svetu in se učim od svetovnih mojstrov človeške psihe in zdravja. Danes je vse več ljudi, ki se žal morajo morajo boriti za preživetje, zaradi “neozdravljivih” bolezni današnjice, ali pa njihova miselnost ne dopušča koraka v boljše življenje. Tako se, bolj kot s športniki ki stremijo za vrhunskimi rezultati, več ukvarjam z ljudmi ki se ne želijo vdati v usodo vse življenskih zdravstvenih tegob. Tako v Prestolnici Zdravja delujemo skupaj z mednarodnimi strokovnjaki iz področja Tradicionalne Kitajske Medicine, Ajurvede (Indijske Medicine), Bioenergetike oziroma Bioterapije in Hipnoze. Izbral sem namenoma metode ki predstavljajo fundament današnje komplementarne medicine in so njihove tehnike našle pot v večino drugih zdravilnih metod, katerih je dandanes malo morje. Predvsem stremim za tem, da ima pacient možnost izbire in ustrezno informacijo, kaj mu katera od metod lahko nudi. Čeprav je na primer ajurveda že sama po sebi holističen način zdravljenja, vseeno naredimo korak naprej tako da udeležencem nudimo ustrezno namestitev v okviru naših nastanitev ali v bližnjih hotelih. S tem dejansko omogočimo pričetek procesa zdravljenja, ko v novem okolju lahko neobremenjeno, ob prekrasni naravi dobijo dodatno izobraževanje, terapije in celosten vpogled v razloge za nastale zdravstvene težave. Opažam da predvsem angleško govoreči trg zelo ceni tovrsten pristop do celostnega psihofizičnega zdravja in so zato tudi najbolj pogosti gosti .
S potencialnimi uporabniki komuniciramo prek spletnih strani, tako kot tudi pri večini podobnih poslov pa tudi na našem področju drži, da se dober glas širi od ust do ust. Tako nismo več presenečeni, če imamo v nekem trenutku veliko zanimanja iz nekega manjšega angleškega kraja, sploh če vemo, da smo že pomagali posameznikom iz tega mesteca,« pojasni Denis Žvegelj, ki zaradi seminarjev in zdravljenja redno obiskuje Poljsko in v Anglijo. Ob tem poudari, da je v tujini zanimanja za tovrstno zdravljenje veliko in da se predvsem turistični ponudniki zavedajo dodane vrednosti zdravstvenega turizma, vseeno pa bi najraje ostal na domačem Bledu. Ko govori o prihodnosti, še namigne, da nameravajo blejsko ponudbo postopoma še razširiti, čeprav se hkrati zaveda, da o masovni ponudbi tovrstnih storitev pač ne gre razmišljati.
Treba je ponuditi nekaj, česar drugje ni
Kot pravi, so tisti, ki so prepričani, da jim na Bledu nudijo na kožo pisane alternativne zdravstvene storitve, pripravljeni prepotovati tudi pol Evrope. »Cena letalskih kart je danes zelo sprejemljiva, je pa treba gostom ponuditi nekaj, česar doma ne morejo dobiti. Turizem, ki temelji na alternativnih metodah zdravljenja, je zato lahko lepa priložnost za Bled,« se strinja Blejec Denis Žvegelj.
